18.04.2008
Maksim Mrvica v Ljubljani
Dejstva, da je Sex on the beach njegov najljubši koktejl, da zjutraj rad malo dlje spi ter da je neprestano oblečen v črno, ima pa tudi rdečo in zeleno majico, so bila včeraj ključnega pomena, da smo se včeraj že v avtu na poti v Ljubljano vse Maksimove oboževalke lahko spravile v pravo razpoloženje za večerni koncert. Poslušanja njegovega starejšega cd-ja sicer ne gre zanemariti, a to na nas ni moglo pripraviti na sam dogodek, saj naj bi Maksim na njem predstavil svoj novi CD Pure. Ta, ki se mi pravkar vrti v ozadju. 
To, da se obnašamo letom primerno (ali pa tudi ne) in kamorkoli gremo, s seboj prinašamo svojo norčavost, sicer štejem za dobro; a z mojimi tremi sopotnicami smo že na Celovški pozabile prav na vso ‘kulturnost’ in stoječ pred semaforjem z očitnim navdušenjem opazovale črno limuzino na desni. Med razmišljanjem, ali bi na listek napisale telefonsko in jo pokazale čednemu vozniku, se je odprlo zadnje okno. Razlog je bila po vsej verjetnosti naša pretirana navdušenost, ki sta jo spremljala glasen smeh in kazanje s prstom (nauk dneva: če ti ne vidiš njih, ni nujno, da tudi oni tebe ne). “Krono ima!” je bila naša prva opazka, zato smo zaključile, da nas je najverjetneje opazovala kakšna kraljica, vse skupaj pa je še bolj presunljivo, saj je kasneje še enkrat odprla okno, nam pomahala in nas slikala.
Popolna osramočenost gor ali dol, to ni bil razlog, zaradi katerega smo po samo dveh tednih spet utrudile svoje nožice z maturantskimi čevlji, zato smo prav hitro odhitele do dvorane Grand hotela Union, ki je bila kljub zgodnjemu prihodu že napol polna. Verjetno ste navajeni, da vse prehvalim po dolgem in po čez, a tokrat moram omeniti eno precej očitno napako, kljub temu da pljuvam po svoji bodoči karieri. Ljudje so bili večinoma v večernih oblekah, sam prostor izgleda precej slavnostno, pred vhodom pa sta stala dva fanta, oblečena v nekakšne modre kostume in propagirala neko kremo. Vsak je dobil en vzorček in lahko si predstavljate, da ženska v dolgi črni obleki ne izgleda preveč fajn, ko po dvorani prenaša nek zastonj vzorček.
Vse hudo je oproščeno, publika je bila priložnosti primerno zanimivo oblečena, kameram smo se z velikimi težavami sicer spretno izogibali, te pa so tako ali tako lovile tiste malo bolj znane. Drago Kos in ena novinarka, za katero ne vem niti, ali je s PopTV-ja ali nacionalke, pa sta edina, ki ju je moje sokolje oko prepoznalo.
Da končno preidem k bistvu, Maksim, črnolaso utelešenje hrvaškega temperamenta, je ob prihodu na oder z dvignjeno glavo in zamišljenim pogledom sicer izgledal le kot človek (pre)velikega ega, a je v uri in pol preigravanja tako novih kot tudi že slišanih skladb dokazal, da lahko napolni dvorano, pa ne le dobesedno. Napolni jo s svojimi čustvi in doživeto interpretacijo. Delo svojih prstov je dopolnil s tako dramatično raznolikimi izrazi na obrazu, da sem šele ob opazovanju dojela, kaj pravzaprav slišim. Glasba očitno šele ob živi interpretaciji dobi pravi pomen.
Priznam, da sem nagnjena k pretiravanju, a na koncu skoraj moram dodati pripombo o stvari, ki me je popolnoma spravila ob živce. Vsem ljudem s piskajočimi nosovi namreč sporočam, da so na klavirskem koncertu strašno moteči. Sicer povsem prijetno dekle na moji levi je na vsaki dve sekundi, na vsake tri akorde, ali kakorkoli se na koncertu že meri čas, prav piskajoče izdihnilo. Ni mi jasno, ali se tega zaveda ali ne, ampak le moji izjemni možnosti zadrževanja se lahko zahvali, da sem ji namenila le nekaj grdih pogledov in je nisem glasno nadrla in ji v glavo zabrisala robčka. Pač, moteče je; če sem prišla poslušat Maksima, bi rada poslušala to, ne pa visoke tone njenega dihanja.
Ampak piskanje je pozabljeno, Maksim je fenomenalen in tak mi bo ostal v spominu. Vse do naslednjega koncerta, kjer se vsekakor spet vidimo.
18.04.2008 ob 19:45
uu sm slisu ze zanga ja, priznan igralec na orglice, baje huda konkurenca tomažu domicelju.
samo, da ste uživale 
18.04.2008 ob 20:15
Tomažu pa nihče ne more biti konkurenca. Jih vse premaga s svojim izjemnim smislom za humor in sposobnostjo nasmejati množice.
19.04.2008 ob 10:17
Ja! Obstaja več vrst humorja - on je izumu svojga!
maruš. pravi,
23.04.2008 ob 14:19
hahaha, si prov predstavlam, kako je zgledal tist s kraljico-vas malo razganja, a punce
joj, maksima mi je škoda, da sem ga zamudila. verjamem da ste zelo uživale
desert rose pravi,
25.04.2008 ob 16:06
Vidim, da vas je Mrvica v Ljubljani navdušil in sodim, da je bil koncert na višjem nivoju kot v MB, kar je po svoje razumljivo. Maksimu seveda ni očitati njegovega talenta, ko poslušaš vse te variacije, trilčke, preskoke od počasnega k hitremu ritmu, od intenzivnega udarjanja po tipkah k nežnemu drobencljanju, od težkega ali melanholično zasanjanega vtisa zvoka k poskočnemu in živahnemu, skratka paleto čustev, ki jo Mrvica tako ali drugače vnese v svoje igranje… te kar odnese. Da impresira hitrost njegovih prstov verjetno ni potrebno poudarjati. In sploh sem si težko predstavljala, kako zmore ustvariti vso tisto diverziteto zvokov samo z dvema rokama in desetimi prsti.
Moja vidljivost na oder ni ravno briljirala - slabost dvorane, kjer sedeži niso amfiteatralno dvignjeni - zato je bil pa toliko večji užitek na trenutke zapreti oči in samo uživati v igranju.
Se strinjam, da je oglaševanje tistih kremic zgrešilo svoj prostor - ko že ob vhodu v predprostoru zagledaš “maškare”, na levi in desni opremljene s skladovnico tistih modrih vzorcev, za trenuek dobiš občutek, da si zgrešil vhod in pristal na premierni predstavitvi kakšnih “čudežnih kozmetičnih preparatov”, mimo katerih veš, da se ne boš izmuznil, ne da bi slučajno katerega fasal. Če je bila to morda obvezna oprema, ki bi doprinesla k večjim užitkom ob poslušanju klavirskega koncerta, so vsekakor pozabili priložiti navodila, ker večina nas ni vedelo kam in kako (vstran) z odvečno opremo. Če se ob tem nerganju dotaknem še malo scenografije - ob klavirju in Mrvici sem na odru vendarle pogrešala vsaj bolj pester slideshow v ozadju, kot zgolj vrtenje njegovega zaščitnega znaka, to bi bila pač pika na i. A je bilo v LJ kaj drugače kar se tega tiče?
Sicer pa je bil koncertni nastop Mrvice navdihujoč. Publika mu je na koncu res pošteno ploskala in Maksim se je moral priti poklonit na oder 1,2,… vmes še eno zaigrati… 3, 4 krat,se mi zdi. Na koncu ob odhodu z odra je pa z nasmeškom še pomahal.
25.04.2008 ob 16:44
Tudi unionska dvorana se mi ni zdela preveč primerna, a sem na srečo dobila sedež dovolj blizu odra, da sem lahko spremljala delo njegovih prstov.
V Ljubljani v ozadju ni bilo niti slideshowa niti kakršnega koli znaka. Samo svetlo modra zavesa, če se prav spomnim.
Tisti nasmešek na koncu si pa človek res zapomni. Sploh zato, ker je Maksim pred koncertom tako zamišljen, da je na koncu zadovoljstvo toliko bolj opazno.
katja pravi,
22.06.2008 ob 09:31
hej! i did it again
včeri je bil maksim spet v lj, kot gost na proslavi 100 letnice filharmonije… čakala sem več kot eno uro pred začetkom v 1. vrsti pred njegovim klavirjem, čist mal pred njegovim nastopom so ga pa premaknil bol na sredino odra… sam prva vrsta je le prva vrsta… od bliz je še bolši, i think, i’m in love 
22.06.2008 ob 12:33
In to brez mene! Kakšna nesramnost!
glasbenica pravi,
29.07.2008 ob 15:41
Ja, na žalost sem koncert v unionski dvorani zamudila, ko je bil Maksim sedaj spet v Lj. pa ni imel s sabo cd-ja Pure. Ali ga od vas kdo ima oz. ali ste ga kupili le na koncertu. Vse trgovine sem že preiskala, a ga nimajo, preko neta pa ga ne upam naročit. Ali mi lahko kdo pomaga, kako naj pridem do tega cd-ja. Hvala vsem, če ste to prebral in lp!